Omemba: Judita Zidar

»Da bi bil zgodovinski kontekst zgodbe o socialnem in spolnem izkoriščanju sodobnemu poslušalcu razumljivejši.«

»Na žalost obstaja sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta.«

»Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku.«

»Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj.«

»S svojim jezikom in izrazom vrgel na papir popolnoma tako, kakor sem pravljice ustno pripovedoval malčkom.«

»Slovenci smo pač kritični, pri tem si ne moremo pomagati.«

»Zato smo najbrž tudi preživeli in zato imamo tako velike posameznike v svetovnem merilu – ker smo tako hudo strogi drug do drugega, da postanemo trpežni.«

»Gotovo to ni čista pastoralna idila – vseeno pa mislim, da se gledalec ne bo ob vsaki epizodi razjokal od žalosti.«

»Hoteli smo doseči višji nivo od tega, na kar smo navajeni na domači sceni, kar se tiče dnevnih formatov.«

»Zunaj narava zadiha, ponujajo se druge vizure in lažje naslikaš kraj, ki ga skušaš narediti realnega.«

»Igralci v Sloveniji nismo šolani posebej za televizijsko igro.«

»V resnici pa bi tudi sama rada vedela, kako je prišla do mene, ker do zdaj res nisem bila tako izpostavljena!«

»Slovenci smo pač kritični, pri tem si ne moremo pomagati.«

»Moral sem se malo ograditi od tega, priznam, da lahko funkcioniram.«

»Naslov je kar dober: Takšno je življenje.«

»To bi se mi zdel največji uspeh te serije.«

»Če ne bomo snemali serij v slovenščini, bodo otroci pač govorili angleško.«

»Imel sem to srečo, da sem imel morda štiri snemalne dneve v studiu, vse ostale pa na Jezerskem.«

»Predstava z zgodovinsko natančnostjo prikaže dogodke leta 1941.«

»Standard gledališkega jezika je zrasel.«

»Izbor nagrajencev kot vedno težak in velika odgovornost, saj bi si nagrade zaslužili skoraj vsi.«

»Vesel sem, da ljubiteljsko gledališče po pandemiji okreva.«

»Se zdi, da se skupine v poudarjeni meri ukvarjajo z družbeno kritiko in se približujejo politično angažiranemu gledališču.«

»V pretresljivi družinski drami nepovratno poškodovanih eksistenc z večplastno, tankočutno in celovito interpretacijo pooseblja njeno trpko središče – oblastno, zajedljivo ter od alkohola in tablet odvisno mater, ki tudi ob neposrednem soočenju z minljivostjo ostaja ujetnica svojih demonov in širi spiralo psihičnega nasilja med svoje bližnje.«

»Dodamo lahko le, da je Judita Zidar igralka, kakršne bi si želela vsaka vloga.«